Podjetje in vse njegove funkcije so povezane s trgom oziroma z zunanjim okoljem. Blagovno denarni tokovi se odvijajo konstantno, prav tako tudi vsi podjetniški tokovi, ki se v končni fazi zrcalijo v finančnih učinkih, kjer se presežki prelivajo v tiste segmente, kjer prevladujejo primanjkljaji. Podjetje se na trgu neprestano pojavlja kot ponudnik in povpraševalec tako ali drugače. Pri vseh odločitvah je potrebna finančna miselnost, saj ima tudi vsaka poslovna in razvojna odločitev finančne posledice in vpliva na denarne in vrednostne tokove. To vodi k potrebi po finančnem upravljanju vseh poslovnih procesov, kar pripomore k dobremu poslovanju podjetja.

Leto 2007 smo zaključili uspešno, kar kažejo priloženi poslovni rezultati. Gradili smo precej velikih projektov za znane investitorje kot so Poslovni objekt Rotonda, Stanovanjski objekt na trgu Komandanta Staneta, Večstanovanjski objekt Prebold, Poslovno stanovanjski objekt Domžale, Forum 2 Komuna Projekt, Terme Laško, Policijska postaja Ilirska Bistrica, AC Lenart Spodnja Senarska, Izgradnja viadukta Rondo, AC Beltinci Lendava, Pto Tax Group Litostrojska Ljubljana, City park Ljubljana 4.grad.faza, Telovadnica in OŠ Ihan, Vrtec Kidričevo, Mejni prehod Dobovec, Tuš C&C Maribor in Oplotnica, Tehnološki park Celje in mnoge druge objekte. Poleg teh pa je bil pretežni del realizacije ustvarjen z gradnjo za trg, kjer je investitor Vegrad, ne samo v Sloveniji temveč tudi na Hrvaškem.

Za uspešno delovanje podjetja je vsekakor pomemben sklop mnogih aktivnosti, kjer lahko še posebej izpostavimo donosnost projektov kljub vedno večjemu pritisku na cene. Zniževanje stroškov in povečanje učinkovitosti pomeni tudi večjo fleksibilnost na trgu, posledično pa se to pozitivno odraža na celotnem poslovanju podjetja, kjer smo tudi v letu 2007 dosegli več od začrtanega.

Kljub spremenljivemu okolju, ki se v podjetju odraža predvsem na finančnem področju, je ravno gradnja za trg tisti paradni konj Vegrada, kjer smo lahko združili konkurenčne prednosti z inovativnostjo, usmerjenostjo v razvoj, s kvaliteto in celovito paleto ponudbe Vegradovih storitev od projektiranja, proizvajanja, gradnje in prodaje.

Hitre spremembe poslovnega in finančnega okolja se kažejo skozi povečanje tveganj, ki jim je izpostavljen Vegrad. V praksi je racionalnost omejena, saj obstajajo tveganja, ki jih ne moremo v celoti izločiti, zato so v podjetju dejavnosti planiranja, organiziranja in kontroliranja aktivnosti na prvem mestu, da se čim bolj približamo optimalnim rešitvam. Pozornost smo tako posvečali predvsem naslednjim tveganjem, ki se tudi najbolj odražajo na področju likvidnosti in plačilne sposobnosti podjetja:

• da donosi projektov ne bodo taki, kot so bili načrtovani (skrb za zniževanje stroškov),
• da prilivi ne bodo prihajali v rokih,
• likvidnostno tveganje da podjetje ne bo zmožno poravnavati zapadlih obveznosti,
• obrestna, valutna in druga tržna tveganja,
• tveganje daljše prodaje projekta.

Če se osredotočimo na vprašanje likvidnosti in plačilne sposobnosti ter upravljanja tveganj, ki se pri tem pojavljajo, potem lahko rečemo, da s pravimi informacijami zagotovo pripomoremo k jasnejši sliki in boljšim odločitvam. Tako smo v letu 2007 posodobili računalniški program, ki nam daje možnosti za precej bolj razvejano spremljanje poslovanja. Za načrtovanje plačilne sposobnosti so potrebne podrobne analize raznih postavk in če podatkovna baza omogoča raznovrstne variacije zbranih podatkov, potem podjetje lažje obvladuje vzorce proučevanih skupin in hkrati s tem bolje obvladuje tveganje.

Planiranje denarnih tokov, kamor sodijo vse aktivnosti za načrtovanje potrebne plačilne sposobnosti, sprotno načrtovanje pritokov ter odtokov oziroma merjenje višine neto likvidnostnih sredstev ter glede na to ocenitev o potrebi dodatnih likvidnih sredstev je vsakodnevno opravilo. Ravno s tem se prepleta tudi skrb za doseganje čim boljših pogojev pri kreditorjih ter tveganje obrestne mere, ki se v največji meri pojavlja v zvezi s ceno kreditov, ko se obrestne mere zvišujejo.

S premišljenim programom ukrepov je Vegrad izboljševal finančno poslovanje. Redno smo spremljali tveganja, ki jim je bila družba izpostavljena pri poslovanju ter sproti sprejemali ustrezne ukrepe za obvladovanje:

• Glede na povečanje višine prihodkov, ki jih Vegrad ustvari pri lastni gradnji za trg, lahko rečemo, da se je tveganje neplačil v celotni strukturi nekoliko zmanjšalo, saj je Vegrad tudi investitor objektov, ki jih financiramo skupaj z bančnimi viri. Poleg podjetniškega vidika je potrebno v financah upoštevati tudi dejavnike makro okolja, ki na finančne odločitve neposredno vplivajo. Glede na to, da so valutni roki precej dolgi, podjetje pa se mora do poplačila financirati, je potrebno zagotoviti čimbolj ugodne vire glede cene in roka razpoložljivosti. Te Vegrad išče predvsem na bančnem trgu, kjer je poslovanje z bankami na partnerski ravni, njihova podpora se zrcali v pripravljenosti za poslovno sodelovanje pri vseh projektih. Sicer je v drugi polovici leta je prišlo na finančnem trgu do pomanjkanja denarja, kar se je predvsem pri manjših bankah odrazilo v višji ceni denarja. Tudi euribor je vztrajno rasel, kar pomeni, da so se višali tudi stroški financiranja, ki so vezani nanj. Hkrati pa se je pri tem povečalo tveganje obrestne mere ter tveganje pravočasne prodaje. Najpogostejše metode, ki se jih Vegrad poslužuje pri tveganju neplačil so:
  • že pred oddajo ponudbe ugotavljamo kreditno sposobnost kupca in analiziramo tekočo plačilno sposobnost. V podjetju imamo na voljo osnovne podatke o kupcu, ki jih pridobimo pri njihovem povpraševanju, finančne in računovodske podatke pa podjetje analizira iz bonitetnih informacij, ki so na voljo iz Ibona in drugih podobnih baz.
  • terjatve, ki nastanejo, spremljamo z vidika strukture in gibanja, vse to se spremlja tudi na kolegiju glavne direktorice. Za natančno spremljanje izterjave pa se tedensko sestaja skupina, ki spremlja izterjave in kjer se vsaki posamezni terjatvi namenja posebna skrb. Na tak način je omogočeno hitro reagiranje, da se problemi rešujejo sproti, kar je pogoj za stabilnejše načrtovanje likvidnih sredstev.
  • za nepravočasna plačila Vegrad zaračunava zamudne obresti. Če se klavzula določi že v osnovni pogodbi, potem se vsaj nekateri kupci držijo rokov plačil, saj so obresti dodaten strošek, ki jih prisili k pravočasnemu plačilu. Vedno več kupcev pa ne pristane na zakonsko zamudno obrestno mero, temveč vztrajajo na nižji v višini, ki jo dajejo banke za najetje kredita. S tem si pravzaprav zagotovijo poceni kreditiranje za nedoločen čas, v primeru neplačila pa ni ogrožena njihova boniteta, kot bi bilo v primeru, če bi najeli bančno posojilo.
  • za kupce, ki so v preteklosti poravnavali obveznosti z zamudami določamo zgornje zneske limit terjatev. S tem se zniža tveganje, da bi podjetje nakupovalo v nedogled, potem pa svojih obveznosti ne bi plačalo.
  • odobritev popusta za predčasno plačilo, ki dolžnika stimulira, saj pridobi del finančnega izida. Ker vlada v slovenskem prostoru precejšnja nelikvidnost, se tudi druga podjetja tega ukrepa precej poslužujejo.
  • zavarovanje terjatev predvsem z menicami, ki jih sicer podjetja nerada dajejo, čeprav menica sama po sebi ne garantira upniku, da jo bo ob zapadlosti lahko vnovčil. Kljub vsemu pa ima podjetje, ki da za zavarovanje plačil menico vsaj večjo moralno zavezo za plačilo, čeprav je menico v primeru, da ni vnovčljiva, možno hitro izterjati po sodni poti.
  • opominjanje kupcev za pravočasno plačilo je sestavni del prakse, saj se mnoga podjetja ne držijo plačilnih rokov. Opomin pripomore pri izterjavi, čeprav je najbolj učinkovit opomin pred tožbo. V okviru opominjanja lahko izpostavimo tudi telefonsko izterjavo in obiske večjih kupcev, kjer se iščejo tudi alternativne rešitve za plačilo oziroma za vnovčevanje terjatev.
  • prodaja terjatev faktoringom in drugim inštitucijam je v nekaterih primerih zelo učinkovito sredstvo izterjave, saj tisti kupci, ki želijo ohraniti dober image v tem primeru plačajo na rok, medtem ko bi v nasprotnem primeru plačali nekaj dni kasneje.
  • v kolikor ugotovimo, da kupec kljub vsem predhodnim ukrepom ne plača, se poslužujemo sodnih poti.
• Izpostavljenost valutnemu tveganju je bila v letu 2007 relativno majhna, saj se je večina prometa odvija v državah z eurom, obstajalo pa je na trgih Hrvaške in Rusije, kjer pa se obvladuje na način, da se zaradi ohranjanja vrednosti denarja terjatve vežejo na eur, obveznosti pa se v večji meri poravnavajo v nacionalni valuti. Skrb za zniževanje valutnega tveganja narašča z večjim obsegom mednarodne menjave in glede na širitev na tuje trge pričakujemo, da se bo to tveganje nekoliko povečalo, čeprav povečujemo tudi skrb za spoznavanje tujih okolij, kjer podjetje aktivno sodeluje. Tveganja, ki jim je Vegrad izpostavljen na ožjem segmentu izhajajo iz cen in bremena financiranja, iz slabše informiranosti o tujem partnerju ter iz tega, da je potrebno nacionalno valuto pretvarjati v drugo.
• Tveganje obrestne mere se v največji meri pojavlja v zvezi s ceno kreditov in v zvezi z nalaganjem presežkov denarja. Nastane pri nepredvidenih spremembah obrestne mere, kar negativno vpliva na poslovanje, saj viša stroške. Glede na to, da so pri kreditnih poslih obrestne mere vezane na euribor s fiksnim pribitkom, se je v drugi polovici leta že poznal dvig euriborja.
• Glede na to, da se pri poslovanju pojavljajo čedalje bolj raznolika tveganja, sistem upravljanja s tveganji nenehno razvijamo, kjer je poudarek na hitrejšem prepoznavanju tveganj in odzivanju nanje ter obveščanju vseh notranjih uporabnikov, katerim tveganjem je podjetje izpostavljeno pri poslovanju. Cilj, ki si ga zastavljamo, je kaj lahko storimo danes, da bo prihodnost manj negotova, za kar je zelo pomembno sodelovanje tudi z vsemi službami podjetja, kjer mora biti komunikacija kontinuirana in obojestranska.